Forex šola

Ameriška centralna banka je verjetno najvplivnejša centralna banka na svetu, saj je dolar prisoten pri skoraj 90% vseh svetovnih valutnih transakcijah. Politika Feda ima tako velik vpliv na večino svetovnih valut.

Skupina, ki znotraj Feda odloča o monetarni politiki se imenuje federalni komite za operacije na odprtem trgu (FOMC). Ta je sestavljen iz sedmih guvernerjev iz odbora guvernerjev ter pet predsednikov iz 12 rezervnih bank.

FOMC se sestane osemkrat na leto. Na začetku sestankov osebje Fed-a predstavi trenutno stanje in predvidene razmere na trgu v gospodarstvu in financah v t.i. Zeleni knjigi (Green book).

V Bež knjigi (Beige book) so podani podatki o podrobnem aktualnem stanju v gospodarstvu v vsakem od dvanajstih okrožij Federalnih rezervnih bank. Podatki so pripravljeni dva tedna pred sestankom.

V Modri knjigi (Blue book), ki je strogo zaupna, osebje predstavi alternativne kratkoročne rasti denarnih agregatov in z njimi povezane obrestne mere federalnih rezerv. Ponavadi so predstavljene tri variante.

Opcija A določa višjo denarno rast ter nižjo obrestno mero, opcija B določa rast denarja v tolikšni meri, da se ohrani obstoječa obrestna mera in opcija C pri kateri se odločijo za nižjo denarno rast ter višjo obrestno mero.

Člani FOMC te možnosti preučijo ter podajo svoja mnenja, potem pa skupaj s predsednikom FOMC oblikujejo smernico, ki je posredovana upravniku računa trgovalnega pulta v newyorški Federalni rezervni banki. Ta načrte za dnevne operacije na odprtem trgu oblikuje v posvetu z vsaj enim članom FOMC, osebjem newyorške Federalne rezervne banke in odborom guvernerjev. Vsi člani so o predvidenih ukrepih upravnika takoj obveščeni.

Cilj ameriške centralne banke je dolgoročna stabilnost cen ter vzdržna gospodarska rast.

Predsednik ameriške centralne banke je Ben Bernanke, ki je nasledil Alana Greenspana januarja leta 2006. Pogledi Bernankeja so drugačni od Greenspana. Bernanke verjame v ciljno inflacijo ter opravičuje tiskanje denarja v izogib deflaciji. Prvič po dveh desetletjih je na čelu FED a akademik, ki se bolj osredotoča na matematične in ekonometrične modele pri predsedovanju Feda.
Vir: financnitrgi.com

Osrednje banke – Narodne osrednje banke igrajo pomembno vlogo na trgu medvalutnih tečajev. Nenazadnje so zadolžene za oskrbo z denarjem in pogosto določajo uradne in neuradne ciljne vrednosti menjalnih tečajev za svojo valuto. Ker imajo mnoge osrednje banke precejšnje rezerve v tujih denarnih enotah, je tudi možnost vplivanja na menjalne tečaje teh denarnih enot precejšnja. Ena pomembnejših nalog osrednjih bank je obnovitev urejenega trga v času pretiranega spreminjanja menjalnih tečajev in nadzor inflatornih učinkov na slabitev domače valute.

Pogosto je že pričakovanje ukrepov s strani osrednjih bank zadostno, da umiri pretirano valutno gibanje, v primeru krepkih posegov pa dejanski učinek na kratkoročno razmerje ponudbe in povpraševanja vodi do željenih premikov menjalnih tečajev.

Če ukrepi osrednje banke ne dosežejo zastavljenih ciljev, se lahko zgodi, da začnejo ostali udeleženci trga konkurirati osrednji banki. Usklajene zmožnosti udeležencev trga lahko kaj hitro nadvladajo katerokoli osrednjo banko.Nekaj tovrstnih dogajanj smo zabeležili v obdobju 1992 do 1993 ob razpadu evropskega menjalnega mehanizma (Exchange Rate Mechanism – ERM) in leta 1997 ob krizi, ki je zajela celotno jugovzhodno Azijo.

Banke – Medbančni trg oskrbuje tako večji del poslovnega prometa, kot tudi pretežni del špekulativnega trgovanja. Za velike banke dnevno trgovanje z milijardami dolarjev ni nič neobičajnega. Del teh trgovskih poslov je izveden na zahtevo poslovnih strank, toda bančne zakladnice same vodijo velik del posla kjer bančni posredniki upravljajo lastne pozicije, da bi s tem banki ustvarili profit.

Medbančni trg je v zadnjih letih postal izredno tekmovalen in vzvišen status vodilnih trgovcev z medvalutnimi tečaji je upadel spričo ponovnega vzpona premoženjskih trgovcev. Velik del medbančnega trgovanja se je preselil v elektronske sisteme kar je slabo vplivalo na tradicionalne posrednike medvalutnih tečajev.

Medbančni posredniki – Do nedavnega so večji del posla opravili posredniki medvalutnih tečajev. S tem so vzpodbujali medbančno trgovanje in opravljali posle med anonimnimi strankami za sorazmerno nizko pristojbino. Z razmahom internetnega poslovanja se je velik del tega posla preusmeril v bolj učinkovite elektronske sisteme, ki delujejo na enak način kot zaprti medbančni sistemi.

Tradicionalna posredniška loža, ki omogoča bančnim trgovcem in posrednikom slišati izklicno ceno, je še vedno prisotna v večini trgovalnih soban, vendar je promet zaradi povečane rabe elektronskih sistemov bistveno manjši kot je bil le nekaj let nazaj.

Trgovinske družbe – Mreže mednarodnih poslovalnic trgovinskih družb predstavljajo hrbtenico trgov medvalutnih tečajev. Mednarodne družbe so posebej izpostavljene zaradi izdanih in prejetih računov nominiranih v tuji valuti. Ravno preko teh trgov se lahko zaščitijo pred nezaželjenimi premiki medvalutnih tečajev.Trgovinske družbe običajno trgujejo v obsegu, ki je nepomemben za kratkoročne premike na trgu, saj trg osnovne valute zlahka in brez večji posledic vsrka stotine milijonov dolarjev. Prav tako pa je očitno, da je eden od odločilnih dejavnikov, ki določajo dolgoročno gibanje valutnih tečajev, prav skupni obseg trgovanja.

Nekatere mednarodne družbe, katerih izpostavljenost ni splošno znana večini trga, lahko ob pokritju zelo velikih pozicij, močno in nepredvidljivo vplivajo na trg.

Maloprodajni posredniki (retail brokers) – Prihod svetovnega spleta nas je privedel v goste k maloprodajnim posrednikom. Obstaja množica teh nebančnih posrednikov, ki malim vlagateljem ponujajo okolje za trgovanje z medvalutnimi tečaji, analize in nasvete o izbiri strategij. Dejansko mnoge banke malim vlagateljem niti ne ponujajo trgovanja z medvalutnimi tečaji, saj za tak način poslovanja nimajo ustreznih virov niti usmeritev. Storitev maloprodajnih posrednikov na trgu medvalutnih tečajev je bolj podobna storitvi posrednikov na delniškem trgu in na trgu vzajemnih skladov. Praviloma zagotavljajo storitveno usmerjen pristop k svojim strankam.

Hedge skladi – Hedge skladov se je v preteklih letih oprijel sloves valutnega špekulantstva. Brez dvoma je s povečanjem obsega denarja, ki je na razpolago za tovrstna investicijska sredstva, obseg in likvidnost trga medvalutnih tečajev, ta trg postal izjemno privlačen. Vzvodi, ki so na tem trgu dosegljivi, omogočajo tovrstnim skladom špekulacije z desetinami milijard dolarjev hkrati. Očiten čredni nagon okoli hedge skladov je v začetku devetdesetih omogočil Georgu Sorosu in še nekaterim špekulantom, da so potisnili britanski funt izven evropskega denarnega sistema.

Ni prav verjetno, da bi bila takšna vlaganja lahko uspešna, če temeljna investicijska strategija ne bi bila uglašena. Prav tako je sporno ali hedge skladi dejansko ugodno vplivajo na trge medvalutnih tečajev. So pa sposobni izkoristiti gospodarske slabosti in izpostaviti nevzdržnost finančnega položaja posameznih držav ter jih s tem prisiliti k uskladitvi na bolj razumnem nivoju.

Vlagatelji in špekulantje – Na vseh učinkovitih trgih imajo špekulantje pomembno vlogo pri prevzemanju tveganj, ki se jih poslovni udeleženci branijo. Meje špekulacij na trgu medvalutnih tečajev še zdaleč niso jasne, saj imajo tudi mnogi od prej naštetih udeležencev prav tako svoje špekulativne namene, kar velja celo za osrednje banke. Trg medvalutnih tečajev je priljubljen med vlagatelji predvsem zaradi različnih vzvodov, ki jih lahko uporabijo in enostavnostjo, s katero se lahko pozicije vlaga ali umika. Iskanje koristi pri razliki v obrestni meri med dvema valutama je prav tako privlačna strategija, ki jo lahko učinkovito uporabimo na trgu z velikimi vzvodi. Vsak lahko vidi cene za 30 dni vnaprej, za 60 dni itn, kar je razlika med obrestnima merama dveh valut pri pogojih medvalutne izmenjave.
Vir: financnitrgi.com

RSI je eden najbolj priljubljenih indikatorjev. Indikator je iznašel J. Welles Wilder in ga objavil leta 1978 v reviji Commodities ter istega leta v svoji knjigi New Concepts in Technical Trading Systems.

Indikator je tako priljubljen, ker ga je lahko interpretirati. Giblje se med vrednostma 0 in 100 in v grobem pove kdaj je trg prenakupljen ali podkupljen. Ko je indeks nad 80 je inštrument precenjen in pričakujemo korekcijo ali obrat navzdol, obratno lahko pričakujemo če je indeks pod 20. Liniji 80 in 20 sta zelo subjektivni, zato lahko pogosto zasledite bolj konzervativne ali bolj tvegane interpretacije. Za standardeno nastavitev je Wilder predlagal 14 dnevno obdobje izračuna(14 dnevno lahko prenesemo na 14 obdobji), današnji analitiki pa uporabljajo tudi krajša obdobja.

Da izračunamo indeks prvo napravimo razliko obdobji(zaključna cena današnjega obdobja – zaključna cena prejšnjega obdobja). Pozitivna in negativna obdobja povprečimo z eksponentno sredino, nato pa ti dve povprečji delimo med sabo. Dobljeno razmerje imenujemo relativna moč in je tudi uporabno, vendar razmerje rajši preračunamo v indeks zaradi lažje interpretacije.

Težava RSI je v naglih premikih cene. Ker je razlika cen povprečena eksponentno imajo cene bližje trenutni večji vpliv, zato se lahko kasneje po naglem premiku cene(spiku) indeks začne čudno obnašati. Podobno se nato zgodi, ko obdobja kjer je bila velika razlika izpadejo iz izračuna. Pri standardni nastavitvi za 14 obdobji bi torej lahko opazili naglo spremembo indeksa, ki je posledica nagle spremembe cene pred 14 obdobji, ker ja ta cena sedaj izpadla iz izračuna.
Vir: financnitrgi.com

Vsak valutni par nam izplača obresti ali zaračuna obresti glede na to ali držimo kratko ali dolgo pozicijo. Pri nekaterih valutnih parih moramo plačati obresti, če držimo kratko pozicijo in dobimo izplačane obresti za dolgo pozicijo.

O tem kako se posamezen valutni par obnaša pri obrestih, moramo pridobiti podatke pri svojem posredniku. Obresti se lahko spreminjajo dnevno, vendar to ni običajno.

Posredniki izpeljejo obresti, ki jih morajo izplačati oziroma tiste, ki nam jih zaračunajo, tako da vzamejo razliko med kratkoročnimi obrestnimi merami obeh ekonomij, ki stojita za posamezno valuto v paru katerega trgujemo.

Navadno je kratkoročna obrestna mera, ki se uporablja LIBOR , ki je medbančna obrestna mera za sredstva deponirana preko noči. LIBOR je določen s strani Britanskega bančnega združenja (British Bankers Association) in se spreminja vsak dan sproti.

Poglejmo primer kako to izgleda v praksi na valutnem paru Eur/Usd

Imamo dolgo pozicijo na Eur/Usd in trenutne obrestne mere LIBOR za sredstva deponirana čez noč so 0.28563 % za ameriški dolar in 0.86750 % za evro.
Vedeti moramo, da ko kupimo dolgo pozicijo na Eur/Usd, se pravi kupimo evro, to pomeni, da imamo dolgo pozicijo na evru ter kratko pozicijo na ameriškem dolarju.

Kako izračunamo obresti ?

Prvi korak je, da izračunamo razliko med obrestmi valutnega para.

(Eur 0.86750 %) – ( Usd 0.28563 %) = 0,58187%

Drugi korak, potrebno je pomnožiti razliko med obrestnimi merami valut z zneskom s katerim ste pozicijo kupili. Če ste kupili 1 lot, to pomeni 100.000 v valuti v kateri ste deponirali svoja sredstva pri posredniku. Večina posrednikov uporablja kar ameriški dolar, ni pa nujno.

0,58187% x 100.000$ = 581,87 $

Tretji korak; znesek, ki smo ga dobili moramo deliti s številom 360, da dobimo znesek obresti, ki nam pripada v našem primeru v evrih, ker je evro osnovna valuta pri tem paru.

581,87 / 360 = 1, 616 €

Četrti korak; če so sredstva na računu pri brokerju v drugi valuti, kot v našem primeru, ko imamo sredstva na računu v dolarjih, sledi še preračun v dolarje, za katerega uporabimo trenutni tečaj.
Vir: financnitrgi.com

Konceptualno je trgovanje ‘potovanje po trendu’ zelo enostavno, v praksi pa precej težavno. Zakaj je to tako? Predvsem zato, ker vsak posameznik določa trend in njegov preobrat subjektivno, v skladu s svojo izkušenostjo in znanjem in tudi glede na emocionalno zmožnost kontrole samega sebe. Praksa in čustveno obvladovanje sta dve lastnosti dobrega trajderja, ki uporablja tehnično analizo. Najdražja šola pri valutnem trgovanju je izgubljen denar pri nepravilnih, površnih in nediscipliniranih odločitvah. Vsi participantje na tem trgu delajo napake, tisti pametni pa jih čim prej popravijo.
Preden preidemo k vzorcem na diagramih moramo razumeti, da so vsi ti vzorci sestavljeni iz trend linij. Vedeti moramo tudi, da se vse vzorce uporablja zato, da potrjujemo ustrezno nadaljevanje nekega trenda ali njegovega preobrata.

TERMINOLOGIJA PRI TRENDU
Trendi določajo smer potovanja cene. Ko se pogovarjamo o trendu, bomo opisovali usmerjenost trenda, ki prikazuje naraščanje ali padanje cene. Iz takega trenda bomo razbrali dobičkonosno metodo ‘potovanja po trendu’. Bočno potovanje cene določa neko nevtralno območje, ki pa ni smiselno za trgovanje ‘potovanja po trendu’.

OSNOVA ANALIZE TRENDA
Charles Dow je bil eden izmed prvih, ki je pisal o tem, da cene na finančnih trgih potujejo v trendih. Povdaril je to, da se mora trajder osredotočiti na tisti časovni interval, ki mu najbolj ustreza. Trendi so fraktali, kar pomeni, da njihovo obnašanje ni odvisno od časa. Trendi iz minute v minuto se obnašajo enoako kot trendi iz dneva v dan z le majhno razliko zaradi razlike v likvidnosti pri krajših intervalih. Glavna lastnost trendov, ki jo je opazil Dow je ta, da se trendi po svoji naravi nadaljujejo raje kot pa da se preobrnejo. Če logično pogledamo na to ugotovitev vidimo, da je zelo smiselna. Kako bi lahko sploh nastal trend, če cena nebi nadaljevala v trendu in kako bi potem lahko sploh profitirali na takem trgu? Bistvo trenda je to, da ga čim prej opazimo in da z njim profitiramo čim dlje.
Vsak trend je pod vplivom sosednjega večjega ali manjšega trenda. Na spodnji sliki vidimo, da čeprav je trend v večini naraščajoč, ni tak po celotni dolžini.

Kot vidimo na zgornji sliki, je med večjim naraščajočim trendom veliko manjših padajočih in naraščajočih trendov. To je ta fraktalna narava trendov. Bistvo zgornje slike je prikaz, ki na prvi pogled ni tako zelo očiten. Na zgornji sliki opazimo bistveno lastnost večjega trenda. Vidimo, da so manjši naraščajoči trendi znotraj naraščajočega trenda bistveno daljši kot padajoči trendi. To odraža vpliv, ki ga ima večji trend na manjšega. Trajder mora zato biti pozoren na manjše trende, saj ti kažejo moč večjega trenda. Manjši trend tako nudi vpogled v moč večjega in nam kaže prve znake preobrata trenda v naslednji daljši trend.

KAKO DOLOČIMO TREND
Trend ni nikoli ravna črta. Če bi bil, bi bilo preveč enostavno določiti njegov preobrat. Namesto tega, določa trend le smer potovanja cene. Participanti so različno usmerjeni v večjem trendu. Nekateri so usmerjeni s trendom, drugi pa iz raznih razlogov trgujejo proti trendu. Zaradi tega je zelo težko določiti preobrat večjega trenda, saj je lahko v nekem trenutku nakazana smer le manjši trend v večjem.

Kakšen je najenostavnejši način določanja trenda? Najenostavnejše je določanje z zaznavanjem vrhov in dolin v določenem intervalu. Če so vrhovi višji od prejšnjih vrhovov in so doline višje od prejšnjih dolin, je trend naraščajoči. Če so vrhovi in doline nižje kot prejšnje, potem je trend padajoči. Če so vrhovi in doline naključno razporejeni je trend naključen in če so vrhovi in doline porazdeljeni na približno enakih mejah, je trend ujet v neko območje.
Trend določimo zelo enostavno s trend linijo. Pri naraščujočem trendu rišemo trend linijo med dvema višjima dolinama, pri padajočem trendu pa med dvema nižjima vrhovoma kot na spodnji sliki:

Pri določanju trend linije moramo biti pozorni na način risanja linije. Pomembno je, da zaznamo najnižjo dolino in jo povežemo z drugo najnižjo dolino. Najnižja dolina je zaznamovana z višjo dolino pred njo in z višjo dolino za njo kot kaže slika. Obratno velja za vrhove.

Poleg tega, da določimo glavno smer potovanja cene, je trend linija pomembna tudi zato, da določimo preobrat trenda. Če cena prebode trend linijo, potem sklepamo, da je prišlo do preobrata in spremembe smeri glavnega trenda.

TREJDANJE V NEKEM OBMOČJU (TRADING RANGE)
Trejdanje v nekem območju oziroma bočni trend se zgodi takrat, ko se zgodijo vrhovi in doline pri približno enakih območjih. Dobimo zgoščeno območje vrhov in pod njimi območje dolin. Tako stanje dobimo po nekem intenzivnem trendu, v času premora, ko participanti niso sigurni o smeri prvotnega trenda.

PODPORNA IN UPORNOSTNA LINIJA
Pri naraščujočem gibanju cene, dosežemo po preobratu najvišji vrh naraščanja. Ta točka se spremeni v upornostno linijo (resistance level). To je cena, pri kateri so prodajalci na trgu tako močni, da celo premagajo kupce in cena začne padati. Če se cena večkrat dotakne tega območja, nastane upornostna cona. Ponavadi se trend preobrne in cena začne padati dokler ne doseže najnižjega dna, kjer so kupci tako močni, da ponovni pride do preobrata. Ta cena označuje novo linijo imenovano podporna linija. Večkrat preizkušena cena na tej liniji ustvari podporno cono.

Bistvo določanja upornostnih in podpornostnih con je to, da ko prvič zaznamo ti dve liniji, predvidevamo, da se bo cena v prihodnosti ponovno preobrnila pri teh linijah. Če cena prebije naprimer upornostno linijo, se ta linija preobrne v podpornostno linijo.

KLASIČNI VZORCI NA DIAGRAMIH
DVOJNI VRH & DVOJNO DNO
Dvojni vrh je vzorec, ki ne samo nakaže začetek padajočega trenda, ampak tudi prikaže, da potovanje cene ni čisto slučajni dogodek. Ta vzorec jasno prikazuje čustvenost in trenutno mišljenje valutnega trga. Vzorec Dvojni vrh je sestavljen iz dveh vrhov med katerima je dolina. Zato, da imamo veljaven vzorec, mora vstopiti cena v vzorec pod dnom in ravno tako mora biti izstopna cena pod dnom vzorca.

Kot vidimo na zgornji sliki, prikazuje ta vzorec čustveno stanje na trgu. Trajderji po celem svetu potisnejo ceno do visokih nivojev, ki pa tisti trenutek ne predstavljajo prave cene in so prenapihnjene, kar s časom povleče cene ponovno v nižje nivoje. Trajderji ponovno poskušajo doseči prvotno najvišjo ceno, ampak še vedno je ta previsoka za trenutno stanje. Glede na to, da je cena dvakrat neuspešno poskusila prebiti zgornjo mejo, lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da je nadljnji trend usmerjen navzdol. Vzorec dvojna dolina je obraten dvojnemu vrhu.
TRIKOTNIKI

Vzpenjajoči trikotniki
To je naraščajoči vzorec. Če opazimo tak vzorec pri naraščajočem trendu predvidevamo, da se ta trend tudi v prihodnosti nadaljuje. Če se takšen vzorec pojavi pri padajočem trendu, bomo pričakovali preobrat trenda. Bistveno je, da je vzorec sestavljen iz več svečk razporejenih tako, da tvorijo obliko trikotnika. Vzpenjajoči trikotnik pa zato, ker trend liniji, ki ga tvorita nista enaki. Zgornja trend linija je nekakšna upornostna cona, spodnja trend linija pa kaže na serijo višjih dnov.
Kupci in prodajalci so v tem vzorcu razporejeni v vzpenjajočem trendu, kar pomeni, da prihaja na trg pritisk kupcev, ki hočejo prebiti upornostno cono. Ko se to zgodi, nastane ta upornostna cona podporna cona. Pomembno je še povdariti, da se preboj trikotnika zgodi na razdalji približno ¾ vzorca.
Padajoči trikotnik
Ta vzorec je nasprotje vzpenjajočega trikotnika. V padajočem trendu se ustvari taka oblika trikotnika, ki nakazuje nadaljevanje padajočega trenda. Pri naraščajočem trendu pa se formira tako, da nakazuje na preobrat trenda. Ta vzorec je sestavljen iz vedno nižjih vrhov in relativno enakega dna, ki tvori podporno linijo. Podporna linija je tako horizontalna, upornostna pa pada.

Simetrični trikotnik
Ta vzorec večinoma nakazuje nadaljevanje prvotnega trenda. Vidimo ga kot serijo nižjih vrhov in višjih dnes. Ta vzorec skriva v sebi bitko med kupci in prodajalci na trgu, ki so približno enako odločeni. Prebod se zgodi nekje na ¾ dolžine trikotnika v smeri prvotnega trenda, ni pa to nujno. Bistvo ni v tem, da napovemo kam se bo cena gibala, saj nam bo prebod ene od obeh linij nakazal nadaljevanje trenda, bodisi kot nadaljevanje ali kot preobrat trenda. Ponavadi lahko prezrcalimo dolžino dna simetričnega trikotnika nad prebodno točko in dobimo ciljno vrednost cene.
Vir: financnitrgi.com